Opomba urednika: Soavtorji tega prispevka so Roger Weissberg, Joseph A. Durlak, Celene E. Domitrovich in Thomas P. Gullotta, prirejen pa je iz Priročnik socialnega in čustvenega učenja: raziskave in praksa , ki je zdaj na voljo pri založbi Guilford Press.

Današnje šole so vse bolj večkulturne in večjezične, učenci pa prihajajo iz različnih družbenih in ekonomskih okolij. Učitelji in skupnostne agencije služijo učencem z različno motivacijo za vključevanje v učenje, pozitivno vedenje in učno uspešnost. Socialno in čustveno učenje (SEL) zagotavlja temelje za varno in pozitivno učenje ter izboljšuje sposobnost učencev, dauspeh v šoli, na poklicnem področju in v življenju.

5 ključev do uspešnega SEL

Zapri modalno Slika: //secondaryguide.casel.org/casel-secondary-guide.pdf (kliknite na sliko, da jo povečate) Slika: //secondaryguide.casel.org/casel-secondary-guide.pdf (kliknite na sliko za povečavo)

Raziskave kažejo, da SEL ne le izboljša dosežke v povprečju za 11 odstotnih točk, temveč tudi poveča prosocialno vedenje (kot so prijaznost, deljenje in empatija), izboljša odnos učencev do šole ter zmanjša depresijo in stres med učenci (Durlak et al., 2011). Učinkovito načrtovanje socialnega in čustvenega učenja vključuje usklajeno delovanje razreda, šole, družine inskupnostne prakse, ki učencem pomagajo razvijati naslednjih pet ključnih spretnosti:

Samozavedanje

Samozavedanje vključuje razumevanje lastnih čustev, osebnih ciljev in vrednot. To vključuje natančno oceno svojih prednosti in omejitev, pozitivno miselnost ter dobro utemeljen občutek samoučinkovitosti in optimizma. Visoka raven samozavedanja zahteva sposobnost prepoznavanja medsebojne povezanosti misli, čustev in dejanj.

Samoupravljanje

Samoupravljanje zahteva spretnosti in stališča, ki omogočajo lažje uravnavanje lastnih čustev in vedenja. To vključuje sposobnost odlaganja zadovoljstva, obvladovanja stresa, nadzora impulzov in vztrajanja pri izzivih, da bi dosegli osebne in izobraževalne cilje.

Poglej tudi: Uporaba Wordle v matematični učilnici

Družbena ozaveščenost

Socialna zavest vključuje sposobnost razumevanja, empatije in sočutja do oseb z drugačnim ozadjem ali kulturo. Vključuje tudi razumevanje družbenih norm vedenja ter prepoznavanje družinskih, šolskih in skupnostnih virov in podpore.

Spretnosti za odnose

Spretnosti na področju odnosov pomagajo učencem vzpostaviti in vzdrževati zdrave in koristne odnose ter delovati v skladu z družbenimi normami. Te spretnosti vključujejo jasno sporazumevanje, aktivno poslušanje, sodelovanje, upiranje neprimernim družbenim pritiskom, konstruktivno reševanje konfliktov in iskanje pomoči, kadar je ta potrebna.

Odgovorno sprejemanje odločitev

Odgovorno sprejemanje odločitev vključuje učenje konstruktivnega odločanja o osebnem vedenju in družbenih interakcijah v različnih okoljih. Zahteva sposobnost upoštevanja etičnih standardov, varnostnih vprašanj, natančnih vedenjskih norm za tvegano vedenje, zdravja in dobrega počutja sebe in drugih ter realističnega vrednotenja posledic različnih dejanj.

Šola je eden glavnih krajev, kjer se učenci učijo socialnih in čustvenih spretnosti. Učinkovit program SEL mora vključevati štiri elemente, ki jih predstavlja kratica SAFE (Durlak et al., 2010, 2011):

1. Zaporedje: povezani in usklajeni sklopi dejavnosti za spodbujanje razvoja spretnosti.
2. Aktivno: aktivne oblike učenja, ki učencem pomagajo osvojiti nove spretnosti.
3. Osredotočeno: poudarek na razvijanju osebnih in socialnih spretnosti.
4. Jasno: usmerjanje v posebne socialne in čustvene spretnosti.

Kratkoročne in dolgoročne koristi SEL

Učenci so v šoli in vsakdanjem življenju uspešnejši, če:

Poglej tudi: 4 načini uporabe iger za učenje

• se znajo in zmorejo upravljati sami.
• Razumeti poglede drugih in se z njimi učinkovito povezovati.
• Sprejemanje razumnih odločitev o osebnih in družbenih odločitvah.

Te socialne in čustvene spretnosti so le nekatere od več kratkoročnih rezultatov, ki jih programi SEL spodbujajo (Durlak et al., 2011; Farrington et al., 2012; Sklad et al., 2012):

• bolj pozitiven odnos do sebe, drugih in nalog, vključno z večjo samoučinkovitostjo, samozavestjo, vztrajnostjo, empatijo, povezanostjo in predanostjo šoli ter občutkom smisla.
• Pozitivnejše socialno vedenje in odnosi z vrstniki in odraslimi.
• manj težav z vedenjem in tveganim vedenjem
• Zmanjšanje čustvene stiske
• Izboljšanje rezultatov testov, ocen in prisotnosti.

Dolgoročno lahko večja socialna in čustvena usposobljenost poveča verjetnost zaključka srednje šole, pripravljenosti na srednješolsko izobraževanje, poklicnega uspeha, pozitivnih družinskih in delovnih odnosov, boljšega duševnega zdravja, zmanjšanja kriminalnega vedenja in angažiranega državljanstva (npr. Hawkins, Kosterman, Catalano, Hill, & Abbott, 2008; Jones, Greenberg, & Crowley, 2015).

Krepitev spretnosti SEL v razredu

Spodbujanje socialnega in čustvenega razvoja za vse učence v razredih vključuje poučevanje in modeliranje socialnih in čustvenih spretnosti, zagotavljanje priložnosti za učenje in izpopolnjevanje teh spretnosti ter omogočanje učencem, da te spretnosti uporabijo v različnih situacijah.

Eden od najbolj razširjenih pristopov SEL vključuje usposabljanje učiteljev za izvajanje jasnih učnih ur, ki učijo socialnih in čustvenih spretnosti, nato pa učenci najdejo priložnosti za krepitev njihove uporabe čez dan. Drug kurikularni pristop vključuje pouk SEL v vsebinska področja, kot so angleščina, družboslovje ali matematika (Jones & Bouffard, 2012; Merrell & Gueldner,2010; Yoder, 2013; Zins et al., 2004). Obstajajo številni na raziskavah temelječi programi SEL, ki krepijo kompetence in vedenje učencev na razvojno ustrezne načine od predšolske vzgoje do srednje šole (Collaborative for Academic, Social and Emotional Learning, 2013, 2015).

Učitelji lahko naravno spodbujajo spretnosti pri učencih tudi s svojimi medosebnimi in k učencem usmerjenimi učnimi interakcijami skozi ves šolski dan. Interakcije med odraslimi in učenci podpirajo SEL, kadar vodijo v pozitivne odnose med učenci in učitelji, omogočajo učiteljem, da učencem modelirajo socialno-čustvene kompetence, in spodbujajo sodelovanje učencev (Williford & Sanger Wolcott, 2015).Prakse učiteljev, ki učencem nudijo čustveno podporo in ustvarjajo priložnosti za njihovo izražanje, avtonomijo in pridobivanje izkušenj, spodbujajo njihovo vključenost v izobraževalni proces.

Kako lahko šole podpirajo SEL

Na šolska raven, Strategije SEL so običajno v obliki politik, praks ali struktur, povezanih s klimo in podpornimi storitvami za učence (Meyers et al., v tisku). varna in pozitivna šolska klima in kultura pozitivno vplivata na učne, vedenjske in duševne rezultate učencev (Thapa, Cohen, Guffey, & Higgins-D'Alessandro, 2013). vodstva šol imajo ključno vlogo pri spodbujanjudejavnosti in politike na ravni šole, ki spodbujajo pozitivno šolsko okolje, kot so ustanovitev skupine, ki se ukvarja s klimo v stavbi, vzgled odraslih za socialne in čustvene kompetence ter oblikovanje jasnih norm, vrednot in pričakovanj za učence in zaposlene.

Poštene in pravične disciplinske politike ter prakse preprečevanja ustrahovanja so učinkovitejše kot zgolj vedenjske metode, ki temeljijo na nagrajevanju ali kaznovanju (Bear et al., 2015). Vodstvo šole lahko organizira dejavnosti, ki med učenci gradijo pozitivne odnose in občutek skupnosti, s strukturami, kot so redna jutranja srečanja ali svetovalnice, ki učencem zagotavljajopriložnosti za medsebojno povezovanje.

Pomembna sestavina vsešolskega SEL vključuje vključevanje v večstopenjske sisteme podpore. Storitve, ki jih učencem zagotavljajo strokovnjaki, kot so svetovalni delavci, socialni delavci in psihologi, morajo biti usklajene z univerzalnimi prizadevanji v razredu in stavbi. Pogosto z delom v majhnih skupinah strokovnjaki za podporo učencem krepijo in dopolnjujejo pouk v razredu za učence.ki potrebujejo zgodnje ukrepanje ali intenzivnejše zdravljenje.

Vzpostavljanje partnerstev med družino in skupnostjo

Partnerstva z družino in skupnostjo Člani skupnosti in organizacije lahko podprejo prizadevanja razredov in šol, zlasti tako, da učencem zagotovijo dodatne priložnosti za izpopolnjevanje in uporabo različnih spretnosti SEL (Catalano idr., 2004).

Obšolske dejavnosti učencem ponujajo tudi priložnosti za povezovanje s podpornimi odraslimi in vrstniki (Gullotta, 2015). So odličen prostor, kjer lahko mladi razvijajo in uporabljajo nove spretnosti in osebne talente. raziskave so pokazale, da lahko obšolski programi, usmerjeni v socialni in čustveni razvoj, bistveno izboljšajo samopodobo učencev, povezanost s šolo, pozitivno socialnovedenje, šolske ocene in rezultate testov uspešnosti, hkrati pa zmanjšuje problematično vedenje (Durlak et al., 2010).

SEL je mogoče spodbujati tudi v številnih drugih okoljih poleg šole. SEL se začne v zgodnjem otroštvu, zato so pomembna družinska okolja in okolja zgodnjega otroškega varstva (Bierman & Motamedi, 2015). Tudi visokošolska okolja lahko spodbujajo SEL (Conley, 2015).

Več informacij o najnovejših dosežkih na področju raziskav, prakse in politike SEL najdete na spletnem mestu Skupine za akademsko, socialno in čustveno učenje.

Opombe

• Bear, G.G., Whitcomb, S.A., Elias, M.J., & Blank, J.C. (2015). "SEL and Schoolwide Positive Behavioral Interventions and Supports." In J.A. Durlak, C.E. Domitrovich, R.P. Weissberg, & T.P. Gullotta (Eds.), Priročnik o socialnem in čustvenem učenju New York: Guilford Press.
• Bierman, K.L. &; Motamedi, M. (2015). "SEL programi za predšolske otroke". In J.A. Durlak, C.E. Domitrovich, R.P. Weissberg, & T.P. Gullotta (Eds.), Priročnik socialnega in čustvenega učenja New York: Guilford Press.
• Catalano, R.F., Berglund, M.L., Ryan, J.A., Lonczak, H.S., & Hawkins, J.D. (2004). "Pozitivni razvoj mladih v Združenih državah Amerike: ugotovitve raziskav o vrednotenju programov pozitivnega razvoja mladih." The Annals of the American Academy of Political and Social Science, 591 (1), str. 98-124.
• Sodelovanje za akademsko, socialno in čustveno učenje. (2013). Vodnik CASEL 2013: Učinkoviti programi socialnega in čustvenega učenja - Predšolska in osnovnošolska izdaja Chicago, IL: Avtor.
• Sodelovanje za akademsko, socialno in čustveno učenje. (2015). Vodnik CASEL 2015: Učinkoviti programi socialnega in čustvenega učenja - izdaja za srednje šole in gimnazije Chicago, IL: Avtor.
• Conley, C.S. (2015). "SEL in Higher Education." In J.A. Durlak, C.E. Domitrovich, R.P. Weissberg, & T.P. Gullotta (Eds.), Priročnik socialnega in čustvenega učenja New York: Guilford Press.
• Durlak, J.A., Weissberg, R.P., Dymnicki, A.B., Taylor, R.D., & Schellinger, K.B. (2011). "The impact of enhancing students' social and emotional learning: A meta-analysis of school-based universal interventions." Razvoj otrok, 82 , str. 405-432.
• Durlak, J.A., Weissberg, R.P., & Pachan, M. (2010). "Meta-analiza programov po pouku, ki spodbujajo osebne in socialne veščine pri otrocih in mladostnikih." American Journal of Community Psychology, 45 , str. 294-309.
• Farrington, C.A., Roderick, M., Allensworth, E., Nagaoka, J., Keyes, T.S., Johnson, D.W., & Beechum, N.O. (2012). Učenje mladostnikov, da postanejo učenci: vloga nekognitivnih dejavnikov pri oblikovanju šolske uspešnosti: kritični pregled literature . konzorcij za raziskave na šolah v Chicagu.
• Gullotta, T.P. (2015). "After-School Programming and SEL." In J.A. Durlak, C.E. Domitrovich, R.P. Weissberg, & T.P. Gullotta (Eds.), Priročnik socialnega in čustvenega učenja New York: Guilford Press.
• Hawkins, J.D., Kosterman, R., Catalano, R.F., Hill, K.G., & Abbott, R.D. (2008). "Učinki intervencije za socialni razvoj v otroštvu po 15 letih." Archives of Pediatrics & amp; Adolescent Medicine, 162 (12), str. 1133-1141.
• Jones, D.E., Greenberg, M., & Crowley, M. (2015). "Early social-emotional functioning and public health: The relationship between kindergarten social competence and future wellness." American Journal of Public Health, 105 (11), str. 2283-2290.
• Jones, S.M. & Bouffard, S.M. (2012). "Socialno in čustveno učenje v šolah: od programov do strategij". Poročilo o socialni politiki, 26 (4), str. 1-33.
• Merrell, K.W. & Gueldner, B.A. (2010). Socialno in čustveno učenje v razredu: spodbujanje duševnega zdravja in učnega uspeha New York: Guilford Press.
• Meyers, D., Gil, L., Cross, R., Keister, S., Domitrovich, C.E., & Weissberg, R.P. (v tisku). Vodnik CASEL za socialno in čustveno učenje na ravni šole Chicago: Collaborative for Academic, Social and Emotional Learning.
• Sklad, M., Diekstra, R., Ritter, M.D., Ben, J., & Gravesteijn, C. (2012). "Effectiveness of school-based universal social, emotional, and behavioral programmes: Do they enhance students' development in the area of skill, behaviour, and adjustment?" Psihologija v šolah, 49 (9), str. 892-909.
• Thapa, A., Cohen, J., Gulley, S., & Higgins-D'Alessandro, A. (2013). Review of Educational Research, 83 (3), str. 357-385.
• Williford, A.P. & Wolcott, C.S. (2015). "SEL and Student-Teacher Relationships." In J.A. Durlak, C.E. Domitrovich, R.P. Weissberg, & T.P. Gullotta (Eds.), Priročnik socialnega in čustvenega učenja New York: Guilford Press.
• Yoder, N. (2013). Poučevanje celotnega otroka: učne prakse, ki podpirajo socialno in čustveno učenje v treh okvirih za ocenjevanje učiteljev Washington, DC: Ameriški inštituti za raziskave Center za odlične učitelje in vodje.
• Zins, J.E., Weissberg, R.P., Wang, M.C., & Walberg, H.J. (Eds.) (2004). Učni uspeh na podlagi socialnega in čustvenega učenja: kaj pravijo raziskave? New York: Teachers College Press.